Preskušanje (verifikacija in validacija) meroslovne programske opreme

Najpomembnejše lastnosti merilnega instrumenta so merilna negotovost in zanesljivost, ne glede na to ali je instrument elektromehanski, elektronski ali krmiljen s programsko opremo. Programska oprema lahko na negotovost merilnega rezultat vpliva npr. z implementiranim algoritmom zaokroževanja, kar je samo en vidik možnih vplivov. Nujno je tudi preverjanje izpolnjevanja zahtev zaščite potrošnikov pred poneverbo merilnih rezultatov ali preverjanj skladnosti programske opreme v serijski proizvodnji z odobrenim tipom, še posebej v primeru kompleksnih (porazdeljenih) merilnih sistemov. Zakonsko meroslovje ima dodatne zahteve – programska oprema zakonskih meril ne sme vsebovati nedokumentiranih funkcij in mora zagotavljati zadostno zaščito programske kode in parametrov shranjenih v pomnilniku ali med prenosom po komunikacijski povezavi.

Programski modul v merilnem instrumentu je ustrezen, če pravilno izračuna vrednost izhodnega parametra »O« za dano vrednost vhodnega parametra »I«. Poleg tega se za zanesljiv program zahteva, da pravilno izračuna rezultat ne glede na obremenitev računalnika, na katerem se izvaja ali obremenjenost komunikacijskih povezav.

Med preskušanjem se najpogosteje preverja numerično točnost računanja upoštevaje uporabljeni algoritem, uporabljeni programski jezik (tip spremenljivke, zaokroževanje) in operacijski sistem.

Zahteve za kakovost meroslovne programske opreme lahko izhajajo iz zakonodaje, standardov za kakovost programske opreme, varnostnih standardov, standardiziranih zahtev za usposobljenost laboratorijev ali so pa kombinacija navedenih. Najpomembneje lastnosti programske opreme (po standardu ISO/IEC 9106 so funkcionalnost in zanesljivost.

Več na strani mirsa . 

FDA zahteva podroben nadzor in beleženje parametrov v farmacevtski industriji. 21 CFR PART 11 se navezuje na elektronske zapise in elektronske podpise in regulira pogoje, pod katerimi so elektronski zapisi sprejemljivi.

Ne glede na to, da se 21 CFR PART11 navezuje na ameriški FDA, se naša večja farmcevtstska podjetja poslužujejo identičnega.

Validacija je dokumentiran postopek preizkuševanja in potrjevanja, da katerikoli proces, postopek aktivnost, sistem, oprema ali mehanizem, uporabljen v proizvodnji in kontroli lahko dosega, dosega in bo dosegal predpisane rezultate. Več informacij se nahaja v Wikipedii . 

Srednja kinetična temperature je izraz za skupni učinek toplote na določeno snov, izpostavljeno različnim temperaturam in za različno trajajoča časovna obdobja. Vrednost ni preprosta aritmetična sredina temveč rezultat, izračunan na osnovi enačb, ki so bile razvite na osnovi stabilnostnih študij. Kratka obrazložitev se nahaja na naši strani .,

Nazivno območje je območje kazanja, ki se ga dobi z določeno nastavitvijo merilnega instrumenta. Za nazivno območje se ponavadi navajata zgornja in spodnja meja.

Kazanje merilnega instrumenta je vrednost veličine, ki jo daje merilni instrument. Vrednost je lahko razbrana iz prikazovalnika - neposredno kazanje, ali pa merjena veličinav oz. merilni signal, ki se uporablja za izračunavanje vrednosti merjene veličine. 

Merilno območje je niz vrednosti merjenih veličin, za katere je pogrešek merilnega instrumenta v okviru zahtevanih meja. Pogrešek se ugotovi glede na dogovorjeno pravo vrednost.

Poročilo (certifikat) o umerjanju je listina, na katero se lahko zapiše rezultate umerjanja in vsebuje določene elemente. Pomembna opomba vsakega poročila o umerjanju je stavek, kjer inštitucija, ki je umerjanje izvedla, napiše, da podani rezultati izkazujejo stanje merila v času umerjanja in ne vsebujejo nikakršne napovedi o njegovi časovni stabilnosti.
Zato je pomembno, da se merilno opremo periodično preverja, bodisi skladno z zakonom, internimi akti ali pa vsakič, ko se pokaže dvom v točnost njenega kazanja.

Umerjanje je niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni, pod določenimi pogoji. Rezultat umerjanja se lahko zapiše v listino, ki jo včasih imenujemo certifikat o umerjanju ali poročilo o umerjanju.

Sledljivost je lastnost meritvenega rezultata ali vrednosti etalona, ki omogoča navezavo na navedene reference, ponavadi nacionale ali mednarodne etalone, skozi neprekinjeno verigo primerjav, ki imajo opredeljeno negotovost.

Korekcijski faktor je številski faktor, s katerim se pomnoži nekorigiran merilni rezultat, da se kompenzira sistematični pogrešek.

Če od merilnega rezultata odštejemo pravo vrednost merjene veličine dobimo merilni pogrešek. Ker prave vrednosti ni mogoče ugotoviti, se v praksi uporablja dogovorjena prava vrednost.

Merilna negotovost je parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. V splošnem merilna negotovost vsebuje več komponent med katerimi so nekatere ovrednotene statistično..

Ponovljivost pomeni ujemanje rezultatov zaporednih meritev iste merjene veličine, opravljenih pod enakimi pogoji merjenja. Pogoji merjenja se imenujejo pogoji ponovljivosti in obsegajo:
- isti merilni postopek
- istega opazovalca
- isti merilni instrument, uporabljen pod enakimi pogoji
- isti kraj
- ponavljanje v kratkem časovnem obdobju
Ponovljivost se lahko izrazi količinsko z upoštevanjem značilnosti raztrosa merilnih rezultatov.

MErilna točnos je ujemanje merilnega rezultata s pravo vrednostjo merjene veličine. Pozor, "točnost" je kvalitativen" pojem in se ga ne sme zamenjevati za "natančnost"!